Naprej Nazaj Kazalo

8. Po vašem prvem zagonu

Zdaj bi morali gledati pozivnik novega Linuxa, ki se je pravkar zagnal z diska. Čestitamo!

Spletna stran GNU/Linux post-install procedures ponuja nekaj dobrih predlogov, kaj storiti takoj po namestitvi, da zmanjšate poznejše težave.

8.1 Začetek upravljanja sistema

Odvisno od poteka namestitvene faze morate morda na tej stopnji ustvariti račune uporabnikov, spremeniti ime svojega računalnika (angl. hostname), ali (re)konfigurirati grafični sistem X. Še marsikaj drugega lahko nastavite in spremenite po meri, skupaj z napravami za rezervne kopije, povezavami SLIP/PPP do vašega ponudnika internetnih storitev itd.

Pomaga vam lahko dobra knjiga o upravljanju sistemov Unix. (Predlagam Essential Systems Administration založbe O'Reilly and Associates.) Te stvari boste spoznali sčasoma. O drugih nastavitvenih opravkih pa bi si morali prebrati različne druge spise Linux HOWTO, na primer NET-3-HOWTO in Printing-HOWTO.

8.2 Nastavitev LILO po meri

LILO je zagonski nalagalnik, ki ga lahko uporabite za izbor operacijskega sistema ob času zagona: Linux, MS-DOS ali kak drug OS. Verjetno je vaša distribucija samodejno nastavila LILO za vas že med namestitvijo (to je nekaj, kar bi morali že storiti, razen če uporabljate OS/2). Če je tako, lahko preskočite preostanek tega razdelka.

Če namestite LILO kot primarni zagonski nalagalnik, bo urejal prvo stopnjo zaganjalnega procesa za vse operacijske sisteme na vašem pogonu. To deluje v redu, če je MS-DOS (ali Windows 95 ali podobno) edini drugi nameščeni operacijski sistem. Vendar lahko poganjate OS/2, ki ima lasten nalagalnik, imenovan Boot Manager. V tem primeru boste želeli, da bo primarni zagonski nalagalnik Boot Manager OS/2, in uporabili LILO le za zagon Linuxa (kot sekundarni zagonski nalagalnik).

Pomemben kavelj za ljudi, ki uporabljajo sisteme s krmilniki EIDE: zaradi omejitev biosa morajo zagonski sektorji kateregakoli operacijskega sistema ležati na enem od prvih dveh fizičnih diskov. Drugače bo LILO obvisel takoj po izpisu ,,LI``, ne glede na to, od kod ga boste pognali.

Če morate ročno nastaviti LILO, bo to obsegalo spreminjanje datoteke /etc/lilo.conf. Spodaj vam predstavljamo zgled nastavitvene datoteke za LILO, kjer je korenski razdelek Linuxa na /dev/hda2, in Windows 98, nameščen na /dev/hdb1 (na drugem diskovnem pogonu).

# LILO naj se namesti na /dev/hda kot primarni zagonski nalagalnik.
boot = /dev/hda
# Zagonska slika za namestitev; verjetno ne smete spreminjati tega.
install = /boot/boot.b

# Kitica za zagon Linuxa.
image = /vmlinuz       # Jedro je v datoteki /vmlinuz.
  label = linux        # Naj mu bo ime "linux".
  root = /dev/hda2     # Korenski datotečni sistem bo na /dev/hda2.
  vga = ask            # Pozivnik za način VGA.
  append = "aha152x=0x340,11,7,1"  # Dodaj to med zagonske izbire
                                   # za odkritje krmilnika SCSI.

# Kitica za zagon Windows 98.
other = /dev/hdb1      # To je razdelek MS-DOS.
  label = msdos        # Imenuje naj se "msdos".
  table = /dev/hdb     # Razdelčna tabela drugega pogona.

Ko ste enkrat popravili datoteko /etc/lilo.conf, poženite /sbin/lilo kot root. To bo namestilo LILO na vaš pogon. Pazite, da boste še enkrat pognali /sbin/lilo po vsakem prevajanju jedra, da boste pravilno usmerili zagonski nalagalnik na sliko novega jedra (nekaj, zaradi česar si trenutno še ne belite glave, a vseeno imejte v mislih).

Poglejte, kako uporabljamo izbiro append v datoteki /etc/lilo.conf, da nastavimo zaganjalne parametre, kot smo storili pri zagonu zagonske diskete.

Zdaj lahko znova zaženete sistem z diska. Privzeto bo nalagalnik LILO pognal prvi operacijski sistem, ki je naveden v konfiguracijski datoteki, kar je v tem primeru Linux. Če želite dobiti zagonski menu in izbrati drug operacijski sistem, ob zagonu držite Shift ali Ctrl; videli boste pozivnik, kot je

Boot:
Tu vstavite ime operacijskega sistema, ki ga želite zagnati (če mu le ustreza vrstica label v konfiguracijski datoteki; v tem primeru linux ali msdos), ali pritisnete tipko Tab za seznam.

Denimo, da želite zdaj pognati LILO kot sekundarni zagonski nalagalnik; če želite zaganjati Linux z nalagalnikom Boot Manager iz OS/2, na primer. Če želite zagnati razdelek Linuxa z OS/2 Boot Manager, morate, žal, ustvariti razdelek z orodjem iz OS/2 FDISK (ne z Linuxovim), in ga formatirati kot FAT ali HPFS, da OS/2 sliši zanj. (To je IBM, za vas.)

Če naj LILO zaganja Linux pod nalagalnikom OS/2 Boot Manager, morate le namestiti LILO v vaš korenski datotečni sistem Linuxa (v zgornjem zgledu /dev/hda2). V tem primeru bo konfiguracijska datoteka za LILO videti takole:

boot = /dev/hda2
install = /boot/boot.b
compact

image = /vmlinuz
  label = linux
  root = /dev/hda2
  vga = ask

Opazite spremembo vrstice boot. Ko boste pognali /sbin/lilo, boste lahko dodali razdelek Linuxa v Boot Manager. Ta mehanizem bo deloval tudi za zagonske nalagalnike drugih operacijskih sistemov.


Naprej Nazaj Kazalo