Če želite pravilno usposobiti tiskanje, morate razumeti, kako deluje sistem za tiskanje s čakalno vrsto. Vsi sistemi v bistvu delujejo enako, čeprav se lahko pravi vrstni red malce razlikuje in nekateri sistemi preskočijo korak ali dva:
Slika 8: Ilustracija čakalnega tiskanja
Angleška kratica PDQ pomeni ,,Print, Don't Queue`` -- tiskaj, ne čaka v vrsti -- in način, na katerega deluje, zrcali to zasnovo. Ko za tiskanje uporabljate PDQ, se izvede naslednje zaporedje dogodkov:
pdq
ali xpdq
in mu podaste datoteko./dev/lp0
ali omrežnemu strežniku
LPD, prek omrežja sistemu Apple ali Microsoft ali celo na faks).xpdq
.
Opravila, ki so spodletela, so označena z rdečo in jih lahko pošljete
znova.
Lpd pomeni Line Printer Daemon (pritajeni strežnik vrstičnega tiskalnika) in se nanaša v različnih kontekstih tako na tiskalniški strežnik kot tudi na celo zbirko programov, ki poganjajo tiskalniško čakanje. To so:
lpd
Čakalniški pritajeni strežnik. Eden od teh teče in nadzoruje vse v stroju in po eden teče na vsak tiskalnik, ko tiskalnik tiska.
lpr
Uporabniški čakalni ukaz. Lpr stopi v stik z lpd in vstavi novo tiskalniško opravilo v čakalno vrsto.
lpq
Navede opravila v tiskalniški čakalni vrsti.
lpc
Nadzorni ukaz sistema lpd.
Z lpc
lahko ustavite, zaženete, preuredite itd. opravila
v tiskalniški čakalni vrsti.
lprm
lprm
odstrani opravilo iz tiskalniške čakalne vrste.
Kako gre to skupaj? Zgodi se naslednje:
lpd
. Čaka na povezave in
upravlja tiskalniške čakalne vrste.lpr
ali podobnim vmesnikom,
denimo GPR, PDQ itd. lpr
prek omrežja kontaktira lpd
in preda uporabnikovo datoteko (s podatki za tiskanje) in nadzorno
datoteko (z uporabnikovimi izbirami).lpd
izvali otroški
lpd
, ki obdela tiskalniško opravilo.lpd
izvede ustrezne filtre (kot jih določa atribut
if
v /etc/printcap
) za to opravilo in pošlje
rezultirajoče podatke tiskalniku.Sistem lp
je bil prvotno načrtovan za vrstične tiskalnike --
se pravi, ljudje so večinoma tiskali besedila v ASCII. Sodobnim
tiskalniškim potrebam lahko z lpd
ustrežemo tako, da dodamo
vse vrste čarovnije v filte if
(no, bolj ali manj; mnogi
drugi sistemi bolje opravijo delo).
Za pisanje filtrov za LPD so na voljo številni programi. Med njimi so:
ghostscript je tolmač za postscript, ki teče v računalniku (znan tudi kot procesor rastrskih slik, angl. Raster Image Processor, RIP). Sprejme postscript in izdela izhod v različnih tiskalniških jezikih ali številnih grafičnih formatih. Ghostscript je obdelan v razdelku Ghostscript.
Program ppdfilt je samostojna različica komponente CUPS. Filtrira postscript, tako da nad njim izvaja nekaj osnovnih preslikav (tiskanje več strani na list, več izvodov itd.) in dodaja stavke z uporabnikovimi izbirami glede na datoteko s tiskalniškimi definicijami za postscript (angl. Postscript Printer Definition, PPD), ki je navadno vključena poleg postscriptnih tiskalnikov.
Pripomoček ppdfilt
je najbolje uporabljati skupaj s sistemom
LPD, ki sprejema izbire (kot je VA Linux LPD ali LPRng), in filtrirnim
skriptom, ki razčlenjuje izbire, ki jih poda uporabnik, v ustrezen
ukaz za ppdfilt
. VA Linux in HP ponujata spremenjen paket
rhs-printfilters
, ki naredi točno to; izdela lepe rezultate,
če imate postscriptni tiskalnik. Za več podatkov o tem sistemu glej
razdelek
LPD za postscriptne tiskalnike.
Pripomoček ps2ps
je skript, vključen poleg ghostscripta.
Filtrira postscript v bolj dobesedni postscript,
morda na nižji stopnji jezika (angl. Language Level). To je uporabno,
če imate starejši postscriptni tiskalnik; večina sodobnega programja
izdeluje sodobni postscript.
Pripomoček mpage
sprejme besedilo ali postscript in izdela
več strani na eni -- se pravi, izvod z več slikami strani na eni
strani papirja. Pravzaprav je več programov, ki delajo to, skupaj s
pripomočki enscript
, nenscript
in a2ps
.
Pripomoček a2ps
(angl. any-to-ps, karkoli-v-postscript) je
program, ki sprejme različne vrste datotek in jih pretvori v
postscript za tiskanje.