Preberite si priročnike ali dobro knjigo o Unixu in strani referenčnega
priročnika (napišite man man
). Na voljo je veliko dokumentacije
v obliki GNU Info, ki je pogosto uporabnejša od učbenika. Poženite
Emacs in pritisnite F1-i
ali napišite info info
, če
nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na dejstvo, da Emacsova
točka libc
morda ne opisuje povsem natančno najnovejše
knjižnice libc
ali GNU glibc2
za Linux. Toda
projekt GNU in LDP vedno iščeta prostovoljce za nadgradnjo njihove
knjižnične dokumentacije.
Kakorkoli že, v dokumentaciji za Texinfo in na straneh priročnika razdelkov 2 in 3 bi moralo biti dovolj podatkov za začetek.
Kot pri vsem prostem programju je najboljši učbenik sama izvirna koda.
Zadnja izdaja priročnih strani in zbirka uporabne dokumentacije v formatu GNU Info za Linux je poleg različnih drugih informacij, povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/.
Oglejte si ELF-HOWTO
, ki ga je napisal Daniel Barlow -- pozor, to
ni datoteka move-to-elf
, ki je navodilo za ročno nadgradnjo
na format ELF.
Linux ima dva različna formata za izvedljive datoteke, predmetne datoteke in knjižnice predmetne kode. Novejši format se imenuje ,,ELF``, starejši je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko prednosti, tudi boljšo podporo deljenim knjižnicam in dinamičnemu povezovanju.
Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata v posameznem sistemu. Vendar uporabljata različne deljene C-jevske knjižnice, ki jih morate torej namestiti v dveh različnih izvodih.
Če želite izvedeti, ali lahko vaš sistem poganja programe vrste ELF,
poglejte, ali je kje datoteka /lib/libc.so.5
. Če je,
imate verjetno knjižnice ELF. Če želite izvedeti, ali vaša namestitev
je vrste ELF, izberite reprezentativen program, kot
je ls
, in poženite v njem file
:
chiark:~> file /bin/ls /bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped valour:~> file /bin/ls /bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped
Na voljo je popravek, s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z elfovskimi prevajalniki in delajo elfovske posmrtne ostanke. Najdete ga na ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/. Za izvajanje elfovskih binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka. Jedra 1.3.x in poznejša sploh ne potrebujejo popravkov.
Knjižnice GNU glibc2 so pravzaprav novejše različice knjižnic ELF, ki sledijo večini procesa za dinamično povezovanje in nalaganje. Podatki o nadgradnji so v Kako nadgradim knjižnice, ne da bi sesul svoj sistem?.
Za distribucije, ki uporabljajo format paketov RPM, uporabite ukaz:
Prijavljeni morate biti kot$ rpm -qa
root
. Izhod lahko shranite v
besedilno datoteko za pozneje s podobnim ukazom:
Za sisteme Debian je enakovreden ukaz:$ rpm -qa >namesceni-paketi
$ dpkg -l
.gz
? In .tgz
? In .bz2
? In ... ?
Datoteke .gz
(in .z
) so bile stisnjene z
gnujevskim gzip
-om. Razširite jih z uporabo gunzip
(ki je le simbolna povezava z gzip
; priložen je večini
namestitev Linuxa).
Datoteke .taz
, .tar.Z
in .tz
so narejene s
programom za arhiviranje v Unixu tar
in potem stisnjene s
compress
. Standarden program compress
za Unix je
lastniški program, a na voljo so tudi prosti ekvivalenti, kot je
ncompress
.
Datoteke .tgz
(ali .tpz
) so datoteke .tar
,
stisnjene z gzip
-om.
Datoteke .bz2
so stisnjene z novejšim (in učinkovitejšim)
programom bzip2
.
Datoteka .lsm
je vnos, ki ga razume Linux Software
Map (LSM), v obliki kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM
in sam zemljevid LSM sta dostopna na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/.
Datoteka .deb
je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux.
Z njo upravljate z orodji dpkg
in dpkg-deb
(dostopni sta na debianskih sistemih in z mesta
ftp://ftp.debian.org/).
Datoteka .rpm
je paket RPM, ki ga uporabljajo distribucije
Red Hat in podobne.
Datoteka .sit
je stisnjen arhiv za Macintosh, ki ga izdela
komercialni program StuffIt. Izdelovalec programa StuffIt, podjetje
Aladdin Systems Inc., ima prosti pripomoček za razširjanje, ki odpre
te datoteke. Prenesete ga lahko z
http://www.aladdinsys.com/expander/.
Ukaz file
vam pogosto pove pravilno vrsto datoteke.
Če se vam gzip
pritožuje, da ne zna odpreti gzipane datoteke,
ste jo verjetno po pomoti prenesli v načinu ASCII. Večino stvari
morate prenesti v binarnem načinu -- preden na FTP uporabite ukaz
get
, s katerim prenesete datoteko, uporabite binary
,
ki pove, da prenašate binarne datoteke.
Navidezni datotečni sistem (Virtual File System). To je abstraktni nivo med uporabnikom in pravim datotečnim sistemom, kot je npr. ext2, minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
VFS: Disk change detected on device 2/0
,,BogoMips`` je okrajšava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki (odvisno od tega, koga vprašate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo`` (Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija hitrosti procesorja `` (Meaningless Indication of Processor Speed).
Število, ki se izpiše ob zagonu računalnika, je rezultat časovnega umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo kratke časovne zanke.
Glede na BogoMips mini-HOWTO velja med BogoMipsi in MHz približno taka korespondenca:
Pogoste uvrstitve BogoMips Procesor BogoMips Primerjava -------- -------- ---------- Intel 8088 frekvenca * 0,004 0,02 Intel/AMD 386SX frekvenca * 0,14 0,8 Intel/AMD 386DX frekvenca * 0,18 1 (definicija) Motorola 68030 frekvenca * 0,25 1,4 Cyrix/IBM 486 frekvenca * 0,34 1,8 Intel Pentium frekvenca * 0,40 2,2 Intel 486 frekvenca * 0,50 2,8 AMD 5x86 frekvenca * 0,50 2,8 Mips R4000/R4400 frekvenca * 0,50 2,8 Nexgen Nx586 frekvenca * 0,75 4,2 PowerPC 601 frekvenca * 0,84 4,7 Alpha 21064/21064A frekvenca * 0,99 5,5 Alpha 21066/21066A frekvenca * 0,99 5,5 Alpha 21164/21164A frekvenca * 0,99 5,5 Intel Pentium Pro frekvenca * 0,99 5,5 Cyrix 5x86/6x86 frekvenca * 1,00 5,6 Intel Pentium II/III frekvenca * 1,00 5,6 Intel Celeron frekvenca * 1,00 5,6 Mips R4600 frekvenca * 1,00 5,6 Alpha 21264 frekvenca * 1,99 11,1 AMD K5/K6/K6-2/K6-III frekvenca * 2,00 11,1 UltraSparc II frekvenca * 2,00 11,1 Pentium MMX frekvenca * 2,00 11,1 PowerPC 604/604e/750 frekvenca * 2,00 11,1 Motorola 68060 frekvenca * 2,01 11,2 Motorola 68040 Ni dovolj podatkov (še). AMD Athlon Ni dovolj podatkov (še). IBM S390 Ni dovolj podatkov (še).
Če je število, ki ga vidite, veliko nižje od zgornjih, imate morda izklopljeno stikalo Turbo ali napačno nastavljeno hitrost CPU ali nekakšno predpomnilniško težavo (kot je opisana v razdelku Zakaj se sistem neznansko upočasni, ko dodam pomnilnik?).
Če vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih izmerili z
drugimi, redkejšimi čipi, si oglejte BogoMips Mini-HOWTO na
ftp://metalab.unc.edu/
, glejte
Kje je dokumentacija?.
[Wim van Dorst]
Seznam periodičnih publikacij ali redno vzdrževanih spletnih strani, posvečenih Linuxu ali prostemu programju, zadnje čase dobiva veliko dodatkov:
Prosim, pošljite dodatke tega seznama vzdrževalcu teh pogostih vprašanj. [David Merrill, david@lupercalia.net]
Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v centralnem uradu, zato je to težko izvedeti. Veliko podjetij se dandanes preživlja samo s prodajo in podporo Linuxa. Novičarske skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Težko je postreči s točnimi podatki, a število uporabnikov gre verjetno v milijone.
Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru projekta Linux Counter (števec Linuxov), ki živi od leta 1993. Avgusta 1998 so v okviru tega projekta našteli več kot 70.000 uporabnikov.
Obiščite spletno stran na
http://counter.li.org/ in
izpolnite prijavni obrazec. Če ne želite uporabljati spleta, pošljite
e-sporočilo
counter@counter.li.org z enim od naslednjih predmetov: ,,I
use Linux at home
`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali ,,I use
Linux at work
`` (,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).
Trenutno stanje števca se vsak mesec objavlja v comp.os.linux.misc in je vedno dostopno na spletni strani.
[Harald Tveit Alvestrand]
Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodajo Linuxa prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do leta 2003.
Poročilo dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-pošti na naslov ctoffel@idc.com. Njihova spletna stran je na http://www.itresearch.com/.
,,Najboljše`` je vselej odvisno od vaših konkretnih potreb. Podobne razprave so na Usenetu pogoste in največkrat se sprevržejo v pljuvanje. Odgovarjati na to je na splošno izgubljanje časa. Licence prostega programja so dovolj nerestriktivne, da lahko z malce izkušnjami naredite svoje preizkušanje na lastnih strojih.
Bolje zastavljeno vprašanje bi bilo: ,,Kje lahko najdem ...?``
To vprašanje sproža neverjetno veliko zagretih debat.
Če želite, lahko slišite samega Linusa, kako ga izgovarja. Poslušajte datoteki english.au ali swedish.au z mesta ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/. Če imate zvočno kartico ali avdio gonilnik za zvočnik PC, ga slišite, če napišete
$ cat english.au >/dev/audio
Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux``, temveč v jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angleščini reče (zapisano fonetično) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns Línuks es Línuks``, v švedščini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja utala Línuks Línuks``.