Dobra novica: v Linuxu je tipkanja v ukazni vrstici manj kakor v okolju
DOS, ker ukazna lupina bash
marsikaj postori namesto nas in
ponuja vrsto sijajnih možnosti za urejanje ukazne vrstice. Za
začetek: puščica navzgor prikliče prejšnje ukaze. Ampak to ni še
nič. Pritisk na tipko <TAB> dopolni imena datotek in
imenikov. Če natipkamo
$ ls /uTABloTABbTAB
je to isto kot
$ ls /usr/local/bin
Kadar okrajšave niso enolične in so mogoči nesporazumi, kot denimo v zgledu
$ ls /uTABloTABiTAB
se bash
ustavi, saj ne ve, ali imamo v mislih imenik
/usr/local/info ali /usr/local/include. V
tem primeru dopišite še kako črko, da se izognete nejasnosti, in
znova pritisnite TAB.
Druge uporabne zvijače s tipkami so <ESC-BACKSPACE>, ki zbriše besedo levo od kazalca, in <ESC-D>, ki zbriše besedo desno od njega; s kombinacijo <ESC-F> premaknemo kazalec za besedo na desno (F kot Forward, naprej), z <ESC-B> (B kot Backward, nazaj) pa na levo. <CTRL-A> nas premakne na začetek vrstice, <CTRL-E> pa na konec. Tipka <ALT> je enakovredna tipki <ESC>.
Bodi zaenkrat dovolj. Ko se boste privadili tem bližnjicam, se vam bo zdela ukazna lupina v DOS nadvse okorna in nadležna...