Okolju Windows ustreza v Linuxu okensko okolje X Window System
Ali, na kratko, X11. Za razliko od Macintosha ali Windows prvo izhodišče
pri zasnovi X11 nista bila enostavna raba ali lep videz, ampak le
ponujanje grafičnih možnosti za delovne postaje s sistemom Unix. Poglavitne
razlike med Windows in X11 so naslednje:
- Windows je po vsem svetu videti bolj ali manj podobno, X11 pa ne:
neprimerno bolj si ga je mogoče ukrojiti. Videz okolja X11 določa ključni
element, imenovan ,,upravljalnik oken`` (angl. window manager). In
izbirate lahko med široko paleto slednjih:
fvwm
-- osnovni, a
prijeten in učinkovit pri delu s pomnilnikom; fvwm2-95
, s katerim je
vaš Linux videti kot Windows 95; Afterstep
, ki mu da videz
okolja NEXTstep, in tako naprej. Upravljalnik oken navadno poženemo v
datoteki ~/.xinitrc.
- Upravljalnik oken lahko nastavimo tako, da se okna vedejo tako
kakor v okolju Windows: z miško kliknemo okno in ga tako prikličemo
na površje. Druga možnost pa je, da priplava na površje samodejno,
ko z miško zapeljemo kazalček nanj. Tudi postavljanje novih oken na
zaslon lahko poteka samodejno ali pa interaktivno. Slednje se zgodi, če
se ob zagonu programa namesto programa na zaslonu prikaže nekakšen
okvir. Z miško pripeljite okvir na želeno mesto in pritisnite levi
gumb.
- Vedenje upravljalnika oken lahko večinoma ukrojite po svoje s
spremembo te ali one nastavitvene datoteke. Preberite navodila za
upravljalnik oken, ki ga uporabljate; datoteka se lahko imenuje
.fvwmrc, .fvwm2rc95, .steprc in
tako naprej. Vzorčno nastavitveno datoteko navadno najdete v
/etc/X11/upravljalnik_oken/system.upravljalnik_oken.
- Programi za X11 so pisani tako, da uporabljajo posebne knjižnice
grafičnih elementov (angl. ,,widget set``). Ker je slednjih več, so tudi
programi med seboj videti različno. Najosnovnejši nabor grafičnih
prvin je Athena, uporabljajo ga
xdvi
, xman
ali
xcalc
. Drugi uporabljajo Motif (npr. netscape
), Tcl/Tk, Qt,
Gtk, XForms ali kaj četrtega. Nekatere, ne pa vse od teh knjižnic,
ponujajo približno enak videz in občutek kakor Windows.
- Za občutek malo prej povedano žal ne velja vedno. Na primer, če z
miško pobarvate vrstico besedila in pritisnete <BACKSPACE>,
verjetno pričakujete, da bo vrstica izginila, kajne? Res bo, če
program uporablja knjižnice Motif, Qt, Gtk ali Tcl/Tk, ne pa tudi, če
uporablja Atheno.
- Delovanje drsnikov in spreminjanje velikosti oken je tudi
odvisno od uporabljenega upravljalnika oken ter knjižnice grafičnih
elementov. Namig: če se drsnik ne vede tako, kakor bi pričakovali,
uporabite namesto levega srednji gumb na miški (ali levega in desnega
hkrati, če imate miško s samo dvema gumboma).
- Programi nimajo nujno privzete ikone; lahko pa jih imajo
mnogo. V večini upravljalnikov oken se pokaže menu, če kliknete ozadje
(,,korensko okno``, angl. root window). Odveč je govoriti, da je mogoče
tudi menu ukrojiti po svoje. Videz korenskega okna lahko spremenite z
ukazoma
xsetroot
ali xloadimage
.
- Na odložišče (angl. clipboard) lahko odlagamo le besedilo, in še
to se vede nenavadno. Tisti hip, ko ste pobarvali besedilo, je to
tudi že na odložišču; premaknite se, kamorkoli želite, in pritisnite
srednji gumb na miški, pa ga boste prenesli na novi kraj. Na voljo je tudi
program
xclipboard
, ki vas oskrbi z več predalčki za odlaganje.
- ,,Povleci in spusti`` deluje samo v tistih programih za X11, ki
to podpirajo.
Pa vseeno nekaj dobrih novic.
Projekta K Desktop Environment (KDE)
http://www.kde.org in
Gnome
http://www.gnome.org sta si zastavila za cilj, da
napravita X11 v vedenju enako koherentenkakor Windows. Oba sta
videti sijajno in namizja Windows ne boste več pogrešali!