Naprej Nazaj Kazalo

11. Preostali 1%

Pravzaprav več kot le 1%...

11.1 Poganjanje programov za DOS/Windows

Da, do neke mere lahko v Linuxu poganjamo tudi programe, pisane in prevedene za DOS ali Windows! Dva razmeroma dobra posnemovalnika sta Dosemu http://www.dosemu.org/ in WINE http://www.winehq.com/. Slednji je iz izdaje v izdajo boljši in seznam programov, ki tečejo v njem, je vse daljši. Med njimi sta tudi Microsoft Word in Excel.

11.2 Arhiviranje datotek: tar in gzip

Programa tar in gzip sta standardno uporabljana programa za arhiviranje in stiskanje datotek v Unixu. Prvi rabi za izdelovanje arhivov -- podobno kot PKZIP ali Winzip, le da arhiva ne stisne. Nov arhiv ustvarimo takole:

$ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]

Iz arhiva izluščimo posamezno datoteko ali več datotek:

$ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]

Vsebino arhiva izpišemo z ukazom:

$ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less

Arhiv (ali kakršnokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma compress ali gzip. Drugi je novejši in precej bolj učinkovit pri stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.

$ compress <datoteka>
$ gzip <datoteka>

Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z (compress) ali .gz (gzip). Nobeden od njiju ni arhivski program in stisneta le po eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke raztegnemo z nasprotnima ukazoma:

$ compress -d <datoteka.Z>
$ gzip -d <datoteka.gz>

Več o prvem in drugem si preberite v priročniku.

Poznamo tudi programe unarj, zip in unzip. Slednja sta povsem združljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono .tar.gz ali .tgz so v svetu Unixa enako pogoste kakor datoteke .ZIP v svetu DOS. Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s programom tar, zatem pa še stisnjene s programom gzip. Vsebino stisnjene arhivske datoteke si ogledamo tako, da programu tar dodatno podamo še izbiro -z:

$ tar ztf <datoteka.tar.gz> | less

11.3 Nameščanje dodatnih programov

Najprej in predvsem: nameščanje dodatnih programov je delo upravitelja sistema. Večina programskih paketov za Linux je dostopna kot arhiv .tar.gz. V arhivu je navadno podimenik z imenom programskega paketa, v njem pa vse datoteke in morebitni podimeniki. Dodatne programe navadno nameščamo v imenik /usr/local. Arhiv razpakiramo z ukazom:

# tar zxf <arhiv.tar.gz>

Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali INSTALL. Dostikrat je programski paket na voljo le kot izvirna koda, kar pomeni, da ga moramo najprej prevesti. Navadno gre to enostavno z zaporedjem ukazom ./configure, make in make install. Za prevajanje seveda potrebujemo prevajalnik gcc ali g++.

Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika /; taki so recimo arhivi Slackware (.tgz). Spet v tretjih ni podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v trenutnem imeniku. Vedno je pametno prej z izbiro -t izpisati vsebino arhiva, preden ga z izbiro -x v resnici razpakiramo.

Distribucije Debian, Red Hat in druge uporabljajo lasten arhivski format; prva .deb, drugi dve .rpm. Posebno drugi format je precej razširjen; take pakete namestimo enostavno z ukazom:

# rpm -i paket.rpm

11.4 Nasveti, brez katerih ne gre

Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat zgodi, da tisto, kar je zanimivo, ravnokar izgine na vrhu zaslona. Nekaj zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafične kartice) je kljub vsemu še shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki <SHIFT>+<PAGE UP>.

Vrnitev zaslona v normalno stanje: če ste na zaslon s programoma more ali cat izpisali kakšno čudno, recimo binarno datoteko, je zaslon lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na slepo natipkati reset ali pa naslednji niz znakov: echo CTRL-V ESC c RETURN.

Odreži in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite in povlecite miško, da označite (pobarvate) besedilo, potem kazalček prestavite na želeno mesto in pritisnite srednji gumb na miški (ali levega in desnega hkrati, če imate miš z dvema gumboma). Na voljo je še odlagališče xclipboard (na katero lahko odlagamo samo besedilo); naj vas pri njem ne zmede zelo dolg odzivni čas.

Miška in znakovni zaslon: če ste namestili paket gpm, gonilnik za miško za znakovni zaslon, lahko s klikom in potegom označite besedilo, s klikom z desnim gumbom pa ga prenesete na nov kraj. Deluje tudi prek več navideznih konzol.

Sporočila jedra operacijskega sistema: v datoteko /var/adm/messages (ali /var/log/messages) se zapisujejo sporočila jedra, tudi izpis ob zagonu. Tudi ukaz dmesg je uporaben.

11.5 Kje najdemo programe

Če vas skrbi, kje boste našli nadomestila za svoje stare programe z DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na glavni arhiv programja za Linux: ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux. Druga imenitna začetna mesta so ,,Linux Applications and Utilities Page`` na http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml, ,,uradna`` stran Linuxa http://www.linux.org ter http://freshmeat.net.

11.6 Posladki

V Linuxu lahko počenjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno, težko ali pa sploh nemogoče izvesti v DOS/Windows. Tole je kratek seznam; le za okus:

11.7 Vadba Unixa v okolju DOS

Če verjamete ali ne, tudi za DOS in Windows so na voljo imenitna orodja, ki ponujajo okolje, podobno Unixu. Eno je zbirka DJGPP ( http://www.delorie.com/djgpp/) za DOS, Cygwin ( http://cygwin.com/) pa je nekoliko popolnejši nabor, ki pa deluje samo v okolju Win32. Prvi in drugi ponujata enake pripomočke in razvojna orodja GNU kakor Linux, seveda pa ne pričakujte enako stabilnega sistema ali hitrosti.

Če bi radi pokusili, približno kakšno je življenje v Linuxu, preizkusite DJGPP. Snemite in prenesite naslednje datoteke (med pisanjem tega prevoda je zadnja izdaja 2.03): djdev203.zip, bnu2951.zip, bsh204b.zip, fil40b.zip, find41b.zip, grep24b.zip, gwk306b.zip, lss358b.zip, shl112b.zip. Pakete spremljajo navodila za namestitev, dodatno pomoč pa najdete v novičarski skupini news:comp.os.msdos.djgpp.

Še posebej uporaba ukazne lupine bash je prijetna osvežitev v DOS/Windows. Nastavite jo tako, da popravite priloženo datoteko BOOT.BAT tako, da bo primerna za vašo namestitev. Potem prepišite datoteke v domači imenik v razdelku DOS z naslednjimi:

# to je _bashrc

LS_OPTIONS="-F -s --color=yes"
alias cp='cp -i'
alias d='ls -l'
alias l=less
alias ls="ls $LS_OPTIONS"
alias mv='mv -i'
alias rm='rm -i'
alias u='cd ..'

# to je _bprof
if [ -f ~/_bashrc ]; then
  . ~/_bashrc
fi
PS1='\w\$ '
PS2='> '
CDPATH="$CDPATH:~"
# spremenljivke, ki jih potrebuje less(1)
LESS="-M-Q"                     # dolgi pozivnik, tiho delovanje
LESSEDIT="%E ?lt+%lt. %f"       # urejaj zgornjo vrstico
VISUAL="jed"                    # urejevalnik
LESSCHARSET=latin1              # prikaži ne-ASCII znake
export PS1 PS2 CDPATH LS_OPTIONS LESS LESSEDIT LESSOPEN VISUAL LESSCHARSET

11.8 Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo

Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico različnih pripon. Če izpustimo nekatere bolj eksotične (datoteke s pisavami in podobno), naslednja tabela podaja, kaj je kaj.

11.9 Pretvorba datotek

Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux pazite na dejstvo, da sistema končujeta vrstice različno. V DOS se vsaka vrstica konča z dvema znakoma, CR/LF (Carriage Return/Line Feed; pomik na začetek vrstice, skok v novo vrstico; kodi ASCII 13 in 10), v Linuxu pa samo z LF. Datoteke z DOS so zato v Linuxu videti okrancljane z znaki ^M na koncu vsake vrstice; nasprotno pa datoteke iz Linuxa DOS razume kot eno samo kilometrsko vrstico. Orodja, kot so dos2unix in unix2dos, prevajajo iz enega formata v drugega.

Za zapis naših znakov se uporablja kar nekaj različnih kodnih razporedov. V DOS je največ v rabi CP852 ali stari sedembitni standard JUS I.B1.002, v Windows CP1250, v Linuxu pa ISO 8859-2 (Latin 2). Iz enega kodnega nabora v drugega lahko pretvarjate z orodjem recode.

11.10 Prosti pisarniški paketi

Da, tudi te poznamo!

StarOffice ( http://www.sun.com/staroffice) je trenutno najbolj zrel in popoln pisarniški paket. Hitro pa poteka tudi razvoj paketa Koffice ( http://www.koffice.org). StarOffice je velikanski in počasen, vseeno pa čisto dober. Ponuja nekatere lastnosti, ki jih v Microsoft Office ni. Poleg tega lahko prebira tudi datoteke, ki jih zapišeta Word in Excel, čeprav pretvorba ni vedno popolna.

Drug spodoben urejevalnik je Corel WordPerfect; prosto izdajo je moč sneti iz interneta. Je sploh treba povedati še kaj več? Tu je: http://www.corel.com.


Naprej Nazaj Kazalo