Preden namestite Linux, morate vedeti, ali je vaš stroj sploh sposoben poganjati ta sistem, in odločiti se morate, kateri Linux bi radi namestili. Spletna stran Linux Pre-installation checklist vam lahko pred začetkom namestitve pomaga organizirati namestitvene podatke.
Kakšen sistem je potreben za poganjanje Linuxa? Dobro vprašanje. Strojne zahteve za sistem se namreč nenehno spreminjajo. Spis Linux Hardware-HOWTO, http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Hardware-HOWTO.html, obsega (bolj ali manj) popoln seznam strojne opreme, podprte v Linuxu. Informativni letak o Linuxu, http://www.linuxdoc.org/HOWTO/INFO-SHEET.html, ponuja še en tak seznam.
Za različice na procesorjih Intel (ali klonih) je potrebna naslednja strojna sestava:
Deloval bo katerikoli procesor 80386, 80486, Pentium, Pentium II ali Pentium III. Neintelovi kloni procesorjev 80388 ali novejših naj bi v splošnem delovali. Ne potrebujete matematičnega koprocesorja, čeprav ga je dobro imeti.
Dobro bo katerokoli vodilo ISA, EISA, VESA Local Bus ali PCI. Arhitektura MCA (s strojev IBM PS/2) je podprta od jeder 2.1.x, a morda še ni povsem dozorela.
V svojem stroju potrebujete vsaj 4 megabajte pomnilnika. Pravzaprav lahko Linux teče tudi z le 2 MB, a večina namestitev in programja potrebuje 4. Čim več pomnilnika imate, tem srečnejši boste. Priporočam 16 MB, če nameravate uporabljati grafični sistem X-Windows; 64 MB je še bolje.
Seveda boste potrebovali disk in standardni pogonski krmilnik za AT. Vsi pogoni in krmilniki vrste MFM, RLL in IDE morajo delovati. Podprtih je tudi veliko pogonov in adapterjev SCSI; več o tem zveste v spisu Linux SCSI-HOWTO. Če sestavljate nov sistem, v katerem boste poganjali Linux, se majhen dodaten strošek za SCSI obrestuje z dodatno hitrostjo in zanesljivostjo.
Potrebovali boste pogon za CD-ROM; praktično vse distribucije Linuxa dandanes temeljijo na ploščah in pogonih CD-ROM. Če je bil vaš stroj zgrajen leta 1998 ali pozneje, bi morali biti sposobni zagnati namestitev Linuxa kar s plošče CD, namesto da bi uporabili zagonsko disketo.
Če je vaš CD-ROM vrste ATAPI, SCSI ali pravi IDE, ne bi smeli imeti težav z njim (toda pazite se poceni pogonov, ki oglašujejo vmesnike ,,IDE``, ki niso pravi IDE). Če vaš CD-ROM uporablja posebno vmesniško kartico, je mogoče, da ga namestitveno jedro, ki ga boste zagnali z diskete, ne bo prepoznalo -- in z nedostopnim pogonom CD-ROM je konec namestitve. Tudi pogoni CD-ROM, ki jih priključite na vzporedna vrata, ne bodo delovali. Če ste v dvomih, si preberite spis Linux CD-ROM HOWTO s seznamom in podrobnostmi o podprti strojni opremi.
Če vaš CD-ROM ni naveden v zaporedju za zagon vašega sistema, boste potrebovali disketno enoto velikosti 3,5". Disketne enote velikosti 5,25" so v Linuxu sicer podprte, a jih uporablja že tako malo ljudi, da ni nujno, da bodo slike disket šle na diskete. (Okleščeni Linux sicer lahko teče z ene same diskete, a je to uporabno le za namestitev in za določena opravila, povezana z odpravljanjem težav.)
Potrebujete tudi grafično kartico MDA, Hercules, CGA, EGA, VGA ali Super VGA in monitor. Če vaša grafična kartica deluje v MS-DOS ali Windows, bo v splošnem delovala tudi v Linuxu. A če želite poganjati grafični sistem X Window, morate upoštevati dodatne omejitve o podprti grafični opremi. Več o poganjanju in zahtevah X zveste v spisu Linux XFree86-HOWTO.
Če imate računalnik s procesorjem Motorola 68K (se pravi stroje kot Amiga, Atari ali VMEbus), si oglejte pogosta vprašanja (PZV) o projektu Linux/m68k na http://www.linux-m68k.org/pub/faq/faq.html. Tam boste izvedeli več o minimalnih zahtevah in stanju prenosa. PZV pravijo, da je Linux na m68k zdaj tako stabilen in uporaben kakor različice na Intelovih procesorjih.
Za Linux potrebujete prostor na disku. Količina potrebnega prostora je odvisna od tega, koliko programja nameravate namestiti. Večina namestitev dandanes potrebuje velikostni razred gigabajta. V to je všteto: prostor za programje, izmenjalni prostor (ki se uporablja kot navidezni RAM vašega stroja), prostor za uporabnike in tako naprej.
Mogoče je, da poganjate minimalni sistem z Linuxom na manj kot 80 MB (to je bilo kar pogosto, ko so bile distribucije Linuxa še manjše), mogoče pa je tudi, da porabite precej več kakor dva gigabajta za vso vašo programsko opremo za Linux. Količina je zelo odvisna od nameščene količine programja in od prostora, ki ga potrebujete. Več o tem pozneje.
Linux lahko sobiva z drugimi operacijskimi sistemi na vašem disku, kot so MS-DOS, Microsoft Windows ali OS/2. (Pravzaprav lahko uporabljate celo datoteke sistema MS-DOS in poganjate nekatere programe za MS-DOS kar v Linuxu.) Z drugimi besedami, ko razdelite pogon za Linux, bosta MS-DOS ali OS/2 živela na svojih razdelkih, Linux pa na svojem. O takih večzagonskih sistemih bomo podrobneje pisali pozneje.
Seveda pa vam ni treba poganjati MS-DOS, OS/2 ali kateregakoli drugega operacijskega sistema, da bi uporabljali Linux. Linux je povsem drugačen, samostojen operacijski sistem (OS) in kar zadeva namestitev ali rabo, ni odvisen od drugih OS.
Skratka, najmanjša namestitev Linuxa ni veliko večja, kot je potrebna za MS-DOS ali Windows 3.1 (in je precej manjša od minimalne za Windows 95!). Če imate 386 ali 486 z vsaj 4 MB RAM, boste Linux uporabljali z veseljem. Linux ne potrebuje velikih količin diskovnega prostora, pomnilnika ali procesorske hitrosti. Matt Welsh, prvi pisec tega HOWTO, je včasih uporabljal Linux na 386/16 MHz (najpočasnejši stroj, kar ga sploh lahko dobite) s 4 MB RAM in je bil z njim povsem zadovoljen. Čim več hočete narediti, tem več pomnilnika (in hitrejši procesor) boste potrebovali. Po naših izkušnjah s 486 in 16 MB RAM Linux prekaša marsikateri model dragih delovnih postaj.
Sodobna namestitev Linuxa s plošče CD-ROM traja od 90 minut do tri ure.
Preden namestite Linux, se morate odločiti za eno od dostopnih ,,distribucij``. Tako je, ni le ene same, standardne izdaje programja za Linux -- veliko takih izdaj je. Vsaka ima svojo dokumentacijo in namestitvena navodila. Vse distribucije pa bolj ali manj uporabljajo isto izvirno kodo.
Distribucije Linuxa so na voljo po anonimnem FTP in po poštnem naročilu na disketah, traku ali plošči CD-ROM. Na voljo so številne primerjave in opisi distribucij. Spletišče Linux Weekly News ni le izvrsten vir novic in podatkov, temveč objavlja tudi tedensko poročilo o distribucijah z nekaterimi kazalci na mnoge od njih.
V megleni, davni preteklosti, ko je bil ta HOWTO napisan (1992--93), je večina dobila Linux tako, da si ga je mučno dolgo prenašala iz interneta ali z BBS v svoj dosovski stroj in po zamudnem postopku presnela dobljene datoteke na več disket. Eno od disket je bilo potem treba zagnati in z njo namestiti preostalih ducat. Z nekaj sreče (in brez poškodb nosilca) ste lahko po nekaj urah končali namestitev z delujočim Linuxom. Ali pa tudi ne.
Čeprav je ta pot še vedno mogoča (in lahko vzamete eno od številnih distribucij z http://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/), so danes na voljo tudi veliko manj naporne. Najlaže je kupiti eno od visoko kakovostnih komercialnih distribucij Linuxa na plošči CD-ROM, npr. Red Hat, Debian, SuSE, Linux Pro, ali WGS. V bližnji knjigarni ali računalniški trgovini so na voljo po manj kot 20.000 tolarjev in vam bodo prihranile marsikatero urico jeze.
Kupite lahko tudi antologijske plošče CD-ROM, kot je InfoMagicov Linux Developer's Resource set. Na njih je več distribucij Linuxa in sodobni prepis večjih arhivov tega sistema, kot sta Metalab ali Tsx-11.
V preostanku tega HOWTO se bomo osredotočili na korake, potrebne za namestitev z antologijske plošče CD-ROM ali enega od cenejših komercialnih Linuxov, za katerega ni tiskanega priročnika o namestitvi. Če je za vaš Linux na voljo tudi priročnik na papirju, vam lahko deli tega HOWTO sicer rabijo kot uporabno ozadje, vendar morate upoštevati podrobna namestitvena navodila iz priročnika.